Ragbi je kot življenje.
Pridruži se treningom ragbija v Novem mestu. Treningi so namenjeni osnovnošolskim fantom od 4. do 9. razreda. Ekipni šport, ki gradi pogum, disciplino in prava prijateljstva. Na igrišču OŠ Bršljin, vsak torek in petek.
Rugby klub Novo mesto fantom od 4. do 9. razreda ponuja priložnost da spoznajo šport kjer sta veliko srce in mirna glava na prvem mestu. Pravimo, da je ragbi več kot šport. Je šola za življenje. Ragbi gradi karakter, gradi trpežne, mirne a vztrajne fante.
Na prvi pogled izgleda naš šport morda malce nasilen. A ragbi poudarja in krepi lastnosti, ki so v današnjem svetu še kako potrebne. Disciplina in razmišljanje, ki ju zahteva kopica pravil, trdo delo, ki se ga krepi na treningih, spoštovanje, ki ga sodnik zahteva na tekmi in Prijateljstvo med soigralci, ki se ga z ramo ob rami krepi v vsakdanu. Najpomembnejše od vsega, kar ragbi nauči pa je, da v trenutkih, ko si na tleh, na kolenih, da vstaneš, ne odnehaš in se boriš naprej, saj te nekdo potrebuje, nekdo računa nate. V klubu verjamemo, da so to vrednote, ki jih mlajša generacija danes potrebuje.
Varnost je na prvem mestu. Za to vedno poskrbijo vsi deležniki, trenerji, sodniki ter organizatorji raznih turnirjev in tekem. Trenerji učijo varno igro, sodniki pa zelo hitro kaznujejo vsakršne grobe in nedovoljene poteze.
Ne rabiš predznanja, ne rabiš opreme. Prinesi dobro voljo, veselje do gibanja, vse ostalo se naučiš na igrišču. Kasneje pa boš rabil le kopačke in ščitnik za zobe.
Treningi potekajo na prostem igrišču Osnovne šole Bršljin v Novem mestu. Ob slabem vremenu vadbo prilagodimo v telovadnici.
Kratki utrinki s tekem in treningov, včasih pa si privoščimo tudi kakšen ogled tekme ali pa izlet.
Ni vsak šport samo trening telesa – nekateri športi gradijo tudi značaj. Moj sin je treniral taekwondo in judo, športa, ki sta mu dala disciplino, vztrajnost in samozavest. A zdi se, da je prav rugby našel posebno mesto v njegovem srcu. Skozi ta šport se je začel bolj odpirati, bolj verjeti vase in uživati v družbi ekipe. Lepo je opazovati, kako otrok najde okolje, kjer ne raste samo kot športnik, ampak tudi kot oseba. Ponosen sem na njegov trud, napredek in nasmeh, ki ga prinese vsak trening.
Iskali smo dejavnost, na katero bo sin hodil z veseljem, da se bo naučil doslednosti, timskega duha, našel ekipo, s katero se bo počutil povezanega, in bo odraščal v športnem okolju. V RK NM je to zagotovo našel, saj si želi hoditi na treninge, ne išče izgovorov, da se jim izogne, in se zelo veseli treningov in druženja. Kar pa resnično izstopa, je, da je res veliko pozitivnega vzdušja, spodbud in prav vsak ima priložnost izkazati svoj potencial! Mislim, da je trener odlično povezal ekipo.
Sin je treniral atletiko, namizni tenis, sodeloval, ni bil slab, ni izstopal, vendar se nikjer ni nekako našel in ga je po letu, dveh, opustil. Ko je pričel s treningi rugbyja, je zaživel – komaj dočakal dneve, ko so bili treningi, vse sam pripravil že dan prej, ni želel zamuditi treninga, tudi če je bil povabljen na kak drug dogodek ali rojstni dan, vadil doma … Trenutno ima nekaj zdravstvenih težav, vendar še vedno hodi gledat tekme, in kar srce me boli, ker opazno pogreša igro in treninge. Mlajši sin se je sprva priključil ekipi samo zato, ker hodi brat, in sem bila prepričana, da ne bo dolgo trajalo. Je namreč zelo živahen, težave ima z navodili, ker je prepričan, da vse ve in zna, in tudi vedno želi imeti zadnjo besedo. Moram reči, da ste porušili vsa moja predvidevanja, in hvala, da je rugby povod, da posluša, se trudi in tudi veliko pogosteje sprejme navodila. Prav tako je, vsaj meni, prekrasno videti ekipo, ki se zaveda pomanjkljivosti enega in drugega, a se ne obsojajo, ampak SODELUJEJO in se počutijo dobro tako na treningih kot na druženjih.
Sin je že od tretjega leta vpleten v različne športne aktivnosti. Pri ragbiju je končno našel to sprejetost, ekipni duh in sproščenost, kar je vsa ta leta iskal.
Za našega sina je ragbi pomenil veliko pozitivno spremembo. V štirih mesecih treninga je shujšal skoraj 10 kg, izboljšal kondicijo in se naučil vztrajnosti. Danes mu gre veliko lažje tudi pri športni vzgoji v šoli, predvsem pa je pridobil samozavest, delovne navade in veselje do gibanja – skratka, naučil se je tudi hitro teči. Na treninge hodi z veseljem, ker se tam dobro počuti in je našel odlično družbo in super trenerje.
Želimo, da je šport dostopen vsakomur, zato je naša mesečna vadnina simbolična, vsak dodaten prispevek pa gre neposredno v opremo, prevoze na tekme in najeme prostorov za trening.
Klub na socialnih omrežjih
Novice, urniki, rezultati tekem in seveda utrinki iz treningov.